Ste socialni problemi čisto ob pamet?!

Bolj kot se ukvarjam s pomaganjem drugim, manj razumem. In čudno, več izkušenj imam, manj se mi zdi potrebno pomagati. Vsaj tistim, ki se sami sebi zdijo ubogi.

Napiše frajerka pismo in ga razpošlje uredništvom nekaj slovenskih revij in časopisov. Kot “svoja prijateljica”, ker seveda nima obraza, da bi podpisala samo sebe. V njem piše, da” živi od 230 evrov socialne pomoči …  ima ubogo hčer … celo življenje je plačevala prispevke … nima za jest … nima pravice preživeti  …” No, potem zahteva od medijev plačilo: da razgrne to osebno tragiko, hoče biti plačana. Pa kaj ste vi, socialni problemi, čisto ob pamet?!

Ko slišim za zgodbo, moje črevesje pri priči dobi pretres možganov.  Predlagam, da bi bilo najbolje odtegniti še tistih nekaj “fičenkov” podpore in jih dati komu bolj potrebnemu. Komu, ki pozna rek o zobeh šenkanega konja. Prava škoda se mi zdi, da takšni socialni problemi vedno fašejo demenco, ko je potrebno napisati o sebi tudi to,  da so recimo mladi, zdravi in zelo pri močeh, da živijo v svoji hiši, da cele dneve gledajo v strop in objokujejo svojo usodo. Ta današnja murskosoboška problematorka se sicer o sebi zelo razpisuje. Kar po internetu.  Saj ga ima. Veste, v Sloveniji imajo socialni problemi izjemno visok standard. TV in povezava s svetovnim omrežjem se jim zdita potrebna vsaj tako kot voda in zrak.

Sicer pa ja, zakaj ne bi pisala, saj ima čas. Vsaj malo trenira slovenščino… Je prav fino, da nam napiše kaj o svojem mizernem življenju in ga približa še komu. Z zanimajem sem prebrala tisto o mrzlem čakanju v predolgi vrsti na paket zastonjske hrane od Karitasa in Rdečega križa. Zdelo se ji je strašno, da je za ušivi paket, vreden nič več kot 10 evrov, morala zmrzovati dve uri.

Joj, kaj bi dala, da bi lahko delila kak dan pakete! Se kar vidim, kako ne bi mogla zapreti gobca: “Veste, draga socialna primabalerina,  lahko bi šli za ti dve uri komu pospravit stanovanje in zlikat srajce. Bi bili lahko na toplem, v dveh urah zaslužili (vsaj) 10 evrov, pa še v vrsti vam ne bi bilo potrebno čepeti.”  Ampak,  saj veste,  za to bi se bilo potrebno pretegniti. In zakaj bi se, če pa se tudi od piskanja da dovolj krasno živeti .

Jaz počasi zahtevam od te moje ljube države, da začne pomagat tistim, ki pomoč potrebujejo. Za vse ostale pa predlagam, da jih začnejo plačevati. Recimo za čiščenje rečnih nabrežij, pometanje ulic in še kaj bi se našlo. Da se bodo vsak mesec, ko bodo dobili tistih 230 ervov pomoči, spomnili, s čim so si jih zaslužili.

Sicer pa me ob podobnih novicah vedno znova zaščemi želja, da bi takšnim “socialnim problemom” začela pomagati tudi osebno: vsakemu bi priskrbela enosmerno vozovnico v Somalijo, Sudan ali na Haiti. Potem bi samo še sedela na meji in štela, koliko bi jih priteklo nazaj v domači raj -

Gledališka Miška: Bobni v noči

»Prihaja celo krdelo!« »Pojdi domov.« »Veš, nimam nobene marelice več.« »A nisi bil ti v Afriki?« »Skozi lobanjo mi piha veter.« »Če luč posije nate, še nisi čisto prosojen.« »Naj te vzamem z nožem?« »Danes vsi vlaki stojijo.« »Luna je iz blaga …« A da niste nič razumeli? Nič hudega, niste edini. To je Bertolt [...]

Gledališka Miška: Goslač na strehi

Prvi mjuzikel v zgodovini Broadwaya, ki je presegel magično mejo 3.000 ponovitev, se že nekaj let uspešno poje tudi pri nas. V New Yorku se je obdržal osem let, doživel nekaj selitev po brodwayskih prizoriščih in osvojil devet nagrad tony. Filmsko različico Goslača je leta 1971 režiral Norman Jewison, ki je za vlogo Tevje angažiral [...]

Gledališka Miška: Operi Gledališki direktor in Ženitna ponudba

Kljub temu da edina slovenska operna hiša še vedno ni odprla svojih prenovljenih vrat, je za neučakance poskrbljeno. Dogaja se v gosteh in zdi se kot uvertura k veselemu dogodku, ki se bo upajmo zgodil še letos. Nedavno smo se naslajali ob komornih enodejankah Gledališki direktor Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ženitna pogodba Gioacchina Rossinija. Vse, [...]

V razmislek slovenstvu

Se bojim, da naslovi najbolj branih knjig domačih avtorjev (po statistiki izposoj v slovenskih splošnih knjižnicah) krasno povzemajo stanje duha naroda, jezika in odnosa do prihodnosti, ki je narod očitno nima:
1. HLAPCI
2. ČEFURJI RAUS
3. MUCA COPATARICA
4. SOLZICE
5. NA KLANCU

Gledališka Miška: Skok iz kože

Po zbirki novel Petra Rezmana Skok iz kože, nagrajeni s fabulo 2009, je (v koprodukciji Gledališča Glej, KD Integrali in MGL) decembra ugledala odrsko luč tudi dramatizirana oblika omenjenega dela. V monodrami, ki razkriva globine rudarskega dela in plitvine njegovih posledic, se je z glavno in edino vlogo odlično poigral Gaber Kristjan Trseglav, ko je [...]

Gledališka Miška … jaz pa tebi sestro!

Če vas naslov spominja na kletvico, to ni nobeno naključje. Predstavo sem ulovila v Španskih borcih. Iz obetavnih imen, kot sta Alenka Tetičkovič in Dario Varga, sem si drznila sklepati na lahkotno zanimivo doživetje. Igro o večnih slovenskih temah, pod katerimi so bile v gledališkem listu napisane zavist, skakanje čez plot, ljubezen do alkohola in [...]

Gledališka Miška: Sugar – Nekateri so za vroče

Med pospravljanjem sem našla 20 let staro čokolado. Prav nič ji ni manjkalo. Sladkorja ne zmore požreti noben zob časa. Tudi meni ne. Zato sem potrpežljivo (pre)čakala celo (pre)dolgo leto, da sem se končno lahko zrinila pred veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega in se po pasje mrzlem dnevu razveselila dejstva, da so nekateri še vedno [...]

Drago leto 2009

Preden te bomo poslali v večnost, bi se ti rada opravičila. V imenu polovice vesolja, ki meni, da si bilo zelo skozlano leto. Neotesano, bedno, destruktivno, boleče, jokajoče in nič kaj cvetoče. Vem, da moje mnenje ne bo prevesilo tehtnice v tvojo korist, a rada bi ti rekla, da si bilo prav fino. Pravzaprav moram [...]

Gledališka Miška: Mali zakonski zločini

Igra enega najplodovitejših sodobnih francozkih gledaliških avtorjev, Erica-Emmanuela Schmitta, je igra o igranju z ljudmi in odnosi. Pisatelj ter njegova žena sta razgledana srednjeletna intelektualca, ki se čez kopice laži prebijata do resnice. Retorično izjemni in filozofsko bogati dialogi razdvojenih posameznikov, ki bi (ne)rada bila eno, so izvirna ogrlica besednih biserov, ki jim je zares vredno [...]