Benka Pulko Blog

JE SLOVENSKA DELOVNA MORALA RES NA PSU?

Kakšni delavci smo Slovenci? Smo vredni denarja, ki ga stanemo delodajalca? Koliko ustvarimo in kakšen odnos imamo do svojega dela? Zakaj nam je (pre)malo mar za delovno moralo? To in veliko več smo vprašali Mirjano Ivanušo Bezjak, avtorico knjige Zaposleni – največji kapital 21. stoletja, ki jo lahko – dokaj nenavadno za slovenske razmere, brezplačno prestavite z interneta na domačo knjižno polico.

Kje delate in kakšna delavka ste?
Sem ravnateljica na Višji strokovni šoli Academia v Mariboru in sem deloholik. Zasvojena sem z doseganjem rezultatov. Zelo sem zahtevna in natančna. Sem dobra organizatorka in rada delam z ljudmi. Ni mi odveč poslušati. Rada svetujem. Znana sem kot iskalka “pozitivnih“ strani problemov. Študentje mi pravijo mama.

Katere delovne vrednote so za vas najpomembnejše?
Najpomembnejše je biti pošten in vedno polno odgovoren za svoja dejanja. Jasno, slušateljem in svojemu sinu nenehno ponavljam, da so prijaznost in spoštljiv odnos do soljudi pomemben del uspeha.

Kakšno delovno etiko imamo Slovenci? Smo delavni?
Slovenci smo zelo delavni, a nismo posebej produktivni. Veliko delamo, rezultati pa pogosto niso premosorazmerni vložkom. Nerodno nam je izpostaviti svoje dosežke. Da smo preveč skromni, je zapisal že Anton Trstenjak. Po spremembi sistema je naša družba še vedno v moralni in etični krizi, iz katere se bomo pobrali samo s čisto vestjo in voljo do dela.

Katere so najbolj očitne razlike med mlajšimi generacijami in starimi delavci?
Mladim kronično primanjkuje praktičnega znanja in splošne razgledanosti. Težko razumejo, da je diploma samo vstopnica v podjetje. Uspehi, napredovanja in visoke plače bodo posledica marljivega dela, iznajdljivosti, prilagodljivosti, komunikativnosti in reševanja problemov. Tudi potem, ko bo delovnik že končan.

Starejši pa so togi in še vedno delujejo v stilu socializma. Kapitalistično usmerjene vrednote so radikalno drugačne od teženj prejšnjega sistema in starih vrednot. Tudi v odnosu do dela in lastnine. Prilagajanje pa zahteva svoj čas.

Ali na delovno etiko Slovencev torej še vedno vpliva stari družbeni sistem?
Jasno. Osrčje Evrope dela v kapitalizmu že od leta 1918, mi pa se ukvarjamo z novimi smernicami komaj 15 let. Treba se bo prilagoditi, več učiti in delati veliko bolj učinkovito. Pa kaka reforma v negospodarstvu bi koristila. Še nekaj generacij, par dobrih idej, pa bo!

Kaj je z našim negospodarstvom?
V državni upravi je zaposlenih 150.000 ljudi, ki redno prejemajo plačo za delo, ki ni vezano na rezultate. Plačo dobijo že za to, da so tam. Na drugi strani imamo 600.000 redno zaposlenih v gospodarstvu, ki so odvisni od prodaje in plačila izdelkov ali storitev.

Slovensko gospodarstvo ima katastrofalno plačilno disciplino. Da boste bolje razumeli začarani krog – največji naročnik in najbolj nereden plačnik je prav negospodarstvo, ki skozi javna naročila kupuje izdelke in storitve in jih poravnava z nezaslišanimi zamudami. V našem sistemu se zatika prav zaradi najmanj produktivnega člena verige – negospodarstva.

Imate konkreten predlog, kako izboljšati situacijo?
V negospodarstvo moramo nujno vgraditi tržni sistem nagrajevanja, zmanjšati administracijo, poenostaviti zakone, zahtevati inovativnost in razvoj ter povečati javno-zasebno partnerstvo.
Spremembe ne bodo lahke, ker pač ne bodo vsem po godu. Ko je zadnji kitajski cesar zmanjšal privilegije cesarskim uradnikom, so zagorela skladišča hrane in vse se je končalo z revolucijo. Cesar pa je bil ob prestol.

Slovenci ne menjujemo prav pogosto delovnih mest, kaj šele kariere. Statistika pravi, da povprečen Američan zamenja delovno mesto 15-krat in kariero do 7-krat v življenju.
Slovenci smo nemobilen narod. Vezani smo na kraj bivanja, na svojo hišo. Naše cestne povezave ne omogočajo hitrih migracij. Uro vožnje na delo pomeni dve uri dnevno in dodatni delovni teden za volanom mesečno ali 2000 ur zbranosti letno, ki bi jo lahko bolje izkoristili.

Ali slabo nagrajevanje ogroža dobro produktivnosti?
Že nemški filozof Fromm je delil ljudi na tiste, ki želijo nekaj imeti, in tiste, ki želijo nekaj biti. Večina jih dela za denar, vendar si ob tem želi tudi pohvale, lepe besede, napotkov, možnosti izobraževanja, napredovanja, razvoja kariere, ipd. Želijo, da je njihovo delo cenjeno, da so pri delu dobro počutijo in da se dobro razumejo s sodelavci. Mimogrede, kdaj ste bili nazadnje pohvaljeni? Najpomembnejše besede v življenju so hvala, prosim in oprostite, pa jih Slovenci tako težko izrečemo.

Nagrajevanje je stimulacija. Vendar moramo najprej nekaj dobrega narediti, da nas bodo spoznali za vredne zaupanja in stimulacije.

Kakšen je „sanjski“ delavec?
Dandanes vodstva podjetij in kadrovske službe iščejo pri novih delavcih zraven izobrazbe predvsem voljo do dela na sebi. Želijo si strpnih, tolerantnih in prilagodljivih ljudi. Potrošniki so vedno bolj zahtevni in izobraženi. Poznajo svoje pravice. Zadovoljiti jih je potrebno s strokovnimi odgovori in visoko kvalitetnimi izdelki. V podjetju vas bodo zaposlili za reševanje, ne pa za ustvarjanje problemov.

Kam spada podjetje v katerem delate?
- Med podjetja, ki skrbijo, da se stvari dogajajo;
- med podjetja, ki si domišljajo, da se nekaj dogaja po njihovi zaslugi;
- med podjetja, ki samo opazujejo, kaj se dogaja;
- med podjetja, ki se čudijo dogajanju;
- ali med podjetja, ki sploh ne vedo, da se je kaj zgodilo.
Iz knjige “Zaposleni – največji kapital 21. stoletja”

Mirjana Bezjak Ivanuša je napisala knjige: “Kako iskati zaposlitev”, “Kaj moram vedeti o podjetništvu” in “Zaposleni – največji kapital 21. stoletja”. Zadnjo knjigo lahko v celoti brezplačno preberete na spletni strani http://www.proandy-sp.si/zalozba/zap21.html.