Moj dan

Evo, danes mi je uspelo! Zmagala sem sama nad seboj. Bila sem super delavno nekoristna in mega koristna svojemu opešanemu zdravju. Premetavanje med blazinami, branje v postelji, igranje klavirja in poslušanje Beethovna so bili krasen kontrapunkt vesoljni Sloveniji, ki se je grela na jesenskem soncu. Po poznem zajtrku sem se zaletela v omaro in pričela z oblačenjem za popoldanski skok pred kamere v oddaji TLP. Nadležne maskerke so visele na telefonu in me preganjale, naj pridem v masko pred dogovorjeno uro. Niti slučajno! Na srečo sem na RTV padla v roke maskerju, tako da z babami nisem imela več opravka :) .

Oddaja je bila super. Zabave do roba. Barvno korajžen Domicelj ima ideje, Bizovičar nastop, Španzel stil, jaz pa gobec. In je seveda šlo. S prodajo Tomaževih marmelad smo zbrali denar za eno leto šolanja tibetanske deklice v izgnanstvu. Tipkanje med žrebci mi je jako pristajalo. Ko bom velika, bom imela tajnico. Najraje moškega spola.

Zanimiv večer smo razvlekli še na nekaj vmesnih točk, končali pa na najstarejši od vseh, kjer se je še vedno kadilo z ražnja.

Ves dan mi je lazil po glavi refren: “Vem, da danes bo srečen dan …” In res je bil.