Savna, Slovenci in svet

Kaj je savna, sem izvedela šele v srednji šoli, malo pozno za radovednico iz izobražene družine. Prva izkušnja ostaja spomin na študentska leta. Od takrat naprej se hodim redno gret ter med ohlajanjem prebirat, kaj Slovenci vemo in mislimo o tej finsko-turški navadi.

“Posedanje v vroči luknji in trpljenje s potenjem na silo,« berem in ne morem verjeti. »Savna zmanjšuje inteligenčni kvocient« skoraj omedlim. Pa ne od vročine, ampak od neumnosti. Finci pravijo, da je umetnost savnanja stara 5000 do 7000 let in da je na Finskem več savn kot avtomobilov.

Statistika pravi, da se Finci savnajo enkrat do dvakrat tedensko. Videla sem jih, da so to počeli tudi vsak dan, če jih je bila volja. Tudi pravilo o tem, da poln želodec in savna ne gresta skupaj, so pogosto kršili. Po večerji so se, namesto pred televizorjem, dobili v savni.

V Rusiji jih imenujejo banje in se na vročini še »tepejo«. S šopi brezovih in hrastovih šib. V Argentini so bile savne žalostno zanemarjene kot arhaični spomeniki davno izumrle mode. V Braziliji sem doživela izključno mlačne savne, kot da je bilo že zunaj prevroče. Savnanje v Združenih državah ni posebej popularno, ker zdrav način življenja ni ravno priljubljen šport. V savno pridejo oblečeni, pa še takrat jim je nerodno. Nemčijo si bom zapomnila po veselih in družabnih savnanjih, kjer se glasno pogovarjajo in se smejejo vse povprek. Slovenijo pa po tem, da še vedno preveč Slovencev misli, da je savna statusni simbol in ne svetišče, v katerem je na pretek odličnih stvari in trenutkov.

Nekaj znanstveno dokazanih vplivov in pozitivnih učinkov savnanja:

- odpravlja mišične krče;

- krepi splošno telesno odpornost;

- zmanjšuje možnost za prehladna obolenja;

- krajša čas celjenja in brazgotinjenja po poškodbah;

- po nekaj ogrevanjih se razteznost kolagenskih vlaken v tkivih povečana za 10-18%, zato sta raztezanje mišic po športnih aktivnostih in regeneracija učinkovitejša;

- pravilno in zmerno ravnanje pospešuje krvni obtok in pomaga pri težavah z motnjami prekrvavitev, kot so hemeroidi, otekline, akne, ipd;

- in verjetno najpomembnejši od vseh, da se boste umirili, odpočili in dobro počutili.

SOLNI PILING

V parni kopeli se prileže solni piling. Nanesete ga ob prihodu v savno in ga na koncu sperete pod tušem. Ne uporabljajte ga v bližini vreznin, opeklin in drugih poškodovanih delov kože ter okoli oči. Pripravite ga iz:

• grobo mlete soli,

• nekaj žlic olivnega olja,

• nekaj kapljic eteričnega olja po svojem izboru.

Nežno zdrgnite po celem telesu, razen po obrazu. Med savnanjem masirate z roko, spužvo ali grobo rokavico, dokler se sol ne stopi. Pazite, da ne pride v stik z očmi. Koža bo voljna, prožna in osvežena.

MASAŽA Z MEDOM

Medeno oblogo uporabimo lahko v finski savni ali v turški kopeli. Lepljivo mešanico boste brez težav namazali po telesu, kjer se bo kmalu stopila in o lepljivem občutku na svileni koži ne bo več sledu. Pazite, da ne pride v oči (citronska in mravljična kislina). Pripravimo jo iz:

• medu,

• limoninega soka,

• cimeta,

• mletih klinčkov,

• nekaj kapljic najljubšega eteričnega olja,

• žlice soli,

• žlice olivnega olja.

Uporabimo kakršenkoli med, lahko tudi kristaliziran (v topli savni se bo utekočinil). Najbolje je, da kozarcu medu odstranite pokrov in ga nastavite na mravljišče. Mravlje se bodo kajpak sprehodile v sladko past, kjer bodo potonile in spustile mravljinčno kislino (v manjših količinah vzpodbuja odpiranje kožnih por in izločanje potu). če niste ljubitelji masiranja z mravljami, lahko mirno uporabite med brez njihove cenjene prisotnosti. Koža vam bo vseeno hvaležna!

LEDENA SAVNA

Pred savno pripravite večjo posodo s snegom ali z ledom (ledene kocke iz hladilnika so odličen nadomestek hladne idile v zimah, kot je ta). Ko se boste dobro spotili, prinesite posodo v savno in se zdrgnite z vsebino. Pordela koža bo znak, da je trik deloval. Občutek je odličen.