Dan mrtvih za dan živih

Danes se je z mamo razvnela debata o tem, kdo ji bo, ko bo pod rušo, na grobu prižigal sveče. Jaz zagotovo ne. Sem ji ponudila, da jo po smrti shranim pri sebi v lepi keramični posodi, pa je rekla, da sem ubrisana. čisto resno sem mislila, ker sicer bo za dan mrtvih vedno sama.

Za pokopališče si ta dan že veliko let ne jemljem časa. Ne hodim tja, kjer so trenutno vsi. Vsaj takrat ne. Zakaj bi se drenjala tam prav na današnji dan? Da pokažem nov plašč, ki ga nimam, ali da vidijo mojega BMW-ja, za katerega tako ali tako že vsi vedo?

Dokler bom pri močeh ( in pri pameti ), bom prve novembre zapravila za žive. Kavica, kosilo, klepet, topla beseda, klic po Si.Mobilcu navadno razveselijo ljudi bolj, ko so še pri zavesti, kot pa sveče mrtve. Kar se mene tiče, si bom zapomnila samo tiste, ki se spomnijo name za časa življenja. Kaj bo potem, bo tako ali tako samo zaradi sosedov in komentarje sovaščanov ali meščanov.

Jutri je drugi november. če ste se danes preveč ukvarjali z mrtvimi, se dajte jutri z živimi. Ti vam bodo hvaležni. In veliko bolj vas bodo veseli, kot so vas bili ubogi rajniki danes.