Nepredvidljivost življenja

Ne se razburjat, bralci moji najdražji! Vsak dan mi vrejo besede in črke. če že ne iz glave, pa vsaj po njej. Za pisanje po dvajseturnih delovnikih ni časa. Pa še roke nimam. Aha, saj še nisem povedala. Sem šla v klet z namenom, da podpišem 400 knjig, pa sem končala na urgenci. Ne od podpisovanja, pač pa od bolanega dejstva, da sem naredila skoraj samomor. Da ne bo pomote, ni bilo namenoma! čisto po pomoti in brez najmanjšega namena sem si zabila škarje v desnico, si spustila par decilitrov krvi in pristala v operacijski sobi mestne urgence, namesto v svoji kleti. Življenje je pisano. Tudi Pocestnice ne pelje vedno po začrtani poti. One, uplatničene tudi ne! Gre ji tako genialno dobro, da vse skupaj kar ni res. Poglejte, če si upate: Pocestnica.si