Srečno novo leto

Bloganje je krasna stvar. Predvsem in v glavnem za ljudi, ki imajo občasno vsaj trenutek prostega časa in preblisk navdiha. Kar zadeva slednje, je še vedno vse pod kontrolo. Jaz in in moj prosti čas sva že zdavnaj izpadla. Danes, v poprešernovem vzdušju, se derem srečno vsem, ki jim tega letos še nisem uspela sporočiti. Ali za nazaj ali za naprej, se odločite sami. Jaz sem, glede na hitrost, še vedno imela v mislih 2008.

Da nisem v zamudi samo z voščili, dokazujejo koledarji, ki jih še vedno veselo prevažam naokoli. čeprav so zvončki že odcveteli, moji koledarji še niso. Pred dvema dnevoma sem preživela dan na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju. Tja gravitiram precej pogosto. Kaj pa vem, zakaj. Zagotovo zaradi odlične energije in strašno simpatičnih ljudi. V mislih imam oboje, one iz razredov in druge iz zbornice. V glavnem smo se šli malo humanitarnega dela. Zbirali smo denar za naše Tibetančke. Bili smo nadvse uspešni, saj smo s prodajo koledarjev zbrali 832 evrov. Navdušena sem nad razmišljanjem in ukrepanjem mladih!

Potem ko je bilo že vse pri kraju, je prišla k meni razredničarka 3.B razreda in resno rekla: “V mojem razredu so se učenci pred nekaj tedni na smrt sprli zaradi denarja, ki jim je ostal od ekskurzije. Medtem ko so letele sekire in se ni nihče več strinjal z nikomer, je nekdo predlagal, da gre sporni denar v Benkino fundacijo in pomaga enemu otroku narediti korak bližje do boljšega življenja. V trenutku so bili vsi za. In ko bi videli, kako so se jim razlezle oči v nasmeh! Na koncu so bili vsi zmagovalci.”

Tudi jaz. Z njimi. Za nekoga, ki ga sploh ne poznam. A vsi skupaj vemo, da mu z nekaj dobre volje lahko pomagamo zaživeti v bolj sončen dan.

Veselo sončkanje tudi vam. Kjerkoli že ste in karkoli počnete :)