Plaz navdušenih pocestnikov

Evo, Mengeš je za nami. Prezentacija v Špas teatru je uspela. Tako pravi navdušeno občinstvo, ki mi ne da miru, od kar sem zlezla z odra. Piše, telefonira, prihaja domov in v glavnem hoče še. Kruha in iger. Igre bodo, kruh pa očitno tudi, ker je moja nakupovalka danes prinesla mega dobrega ajdovega z orehi, naravnost od njenega kmeta, iz krušne peči.

Nazaj k igram. Naslednja že v četrtek, 3. aprila ob 19. 30, ko se bomo hecali v kulturnem domu (kino) Grosuplje. Za vse zamudnike in tiste, ki v Mangšu niso imeli dovolj. Zgodbe bodo seveda sveže, da se ne bom ponavljala. Ker potem se strašno dolgočasim in ne uživam niti sama.

Zakulisje dogajanja včerajšnjega dne pa je bilo, za razliko od uspešnega večera, milo rečeno grozljivo. Vse je šlo narobe od jutra do večera. Vse! Kopija DVD-ja, ki bi mi jo morali dostaviti že prejšnji teden, je bila končno narejena popoldne. Pa da bi bila vsaj takšna, kot bi morala biti… Odpovedali so pomočniki, tehnik je pozabil priti v službo, med generalko smo razbili projektor. Ja, kje pa je projekcijsko platno!? Potem je sosedu crknila mačka, meni je počil film in bila sem pripravljena na to, da se med predstavo zruši še strop.

Sicer pa, to je Megeš! če ga ne bi bilo pred dvanajstimi leti, ko mi je pred “ta istim” Špas teatrom zaprla pot 16 let stara pijana smrklja brez izpita, verjetno tudi mojega dolgega potovanja ne bi bilo. Takrat pa sem v ljubem Mengšu ugotovila, da če življenje ni veselje, se k vragu pelje. In sem šla. Iz bolnice naravnost na potovanje okoli sveta.

Občnstvo pa še kar piše in piše…

* Danes sem bila v Mengšu, da sem z navdušeno množico potovala preko sveta skozi tvoje pripovedovanje! Moram reči, čeprav sem prebrala Pocestnico, je bilo tole danes … bomba! Skratka, še nikoli nisem bila v kinu, gledališču, ali kjerkoli, kjer eno uro in pol nisem niti za trenutek pomislila na drugo stvar, ker si nisem dovolila, da bi zamudila en sam stavek tvojega zanimivega pripovedovanja! Odlična si bila, zagotovo se bom še kdaj udeležila tvojih predavanj. Veliko si mi dala misliti! Celemu svetu si dokazala, kaj zmoreš in s tem pokazala, da ženske nismo samo za likanje ter kuhanje! Lejči

* Benka, hvala ti za lep večer v Špas teatru. Preživeti večer ob tvojih slikah, filmih in duhovitih komentarjih je res nekaj posebnega ter nepozabnega. Hvala TI, da SI!!Se vidimo. Ciao! Matej

* čestitke k odlično izpeljani predstavitvi. Imaš pa dar govora! Zares sva uživala ves čas! To, kar si doživela v onih petih letih, je veliko več, kot doživijo nekateri v več življenjih. Tvoj film bi si morala ogledati mlada dekleta. Upam, da bi razumela tvoje sporočilo. Nuška

* Draga moja,včeraj je bil krasen večer s tabo,odklopiš vse in se vživiš v potovanje, zdelo se mi je kot bi sama potovala! Še enkrat ti čestitava z Aljažem za to, kar si upaš in kar nam je ostalim nemogoče, ti pa si še enkrat dokazala,da če si nekaj res močno želiš, je vse mogoče! Res si občudovanja vredna! Saša

* Draga moja, bila si odlična pripovedovalka, film je bil narejen z zelo močnim čustvenim nabojem. Vsa čast za režijo! Vse babnce naše družine smo zelo uživale. Mama pravi, da si super punca! Dada

* Svaka ti čast. Res maš jajca… Knjiga je prva liga! Strinjam se, da bi morala bit za obvezno domače branje! Zanimiva, poučna, življenjsska. čist padeš notr. Večina ma motor bolj za prah brisat, pa mal po mestu pelat kak krog. Preveč smo ukalupljeni v stalne tirnice, premal mamo poguma, od ta starih smo pojerbal samo konzervativnost… Pa gre življenje mimo nas. A ni škoda?! A ni škoda cajta za ležanje na plaži? Pravzaprav, ležanje na plaži je čist fajn, sam zakaj pa ne na drugem kontinentu? Sanja

* Včeraj sem bila, kljub temu, da te poznam in da sem spremljala tvojo pot, izredno navdušena nad tvojo prezentacijo. Da o kolegici, ki je bila z mano, sploh ne govorim. Je vsa ponosna, da pozna nekoga, ki pozna tebe. Irena

* Že dolgo nazaj mi je priletela ideja, da bi spoznavala kraje po Sloveniji. Pomembno je le, da bom dan zaključila z vašim predavanjem ali razstavo. Večkrat vas sišim, bolj ste mi všeč. V Mengešu mi je bilo nepopisno lepo. Všeč mi je bla ogromna publika in vi z polno enkratno svetovne energije. V živo poslušat Benko je fantastično. Po končani predstavi sem se čisto običajno želela slikat z vami. Izvlečem fotoaparat BREZ BATERIJ. In želja je splavala po deroči reki… Potem sem si rekla, OK z mobitelom bo tudi v redu. Sem ga prijela in so se mi tako tresle roke od veselja, ker sem vas samo skromno slišala za svojim hrbtom. Dojela sem, da je dovolj, če vas samo vidim in slišim vašo neverjetno zgodbo. Izjemni ste. Življenje je eno samo in vi ga intenzivno živite. Trud se je poplačal z uspehom! Ste nadarjeni, odločni, vdani in trmasto vztrajni :) Pošteno ste se potrudili in zame ste Slovenka SVETA. Lepo vas je bilo videt, skratka do Grosupljega naj vam vsako jutro prinese dober dan. Z iskrenostjo, Nina Š.