Pomoč malo drugače

Port-au-Prince. Glavno mesto Haitija. Večer je vroč in še vedno je soparno. Dvomilijonsko mesto leži na ravnini, ujeto med morje, jezero in hribovje na dveh straneh. Hurikani so, upamo, za letos mimo, čeprav bo njihova sezona trajala še tja do novembra. Dobro bi bilo, če do Haitija ne pridejo več. Letos so v tem koncu sveta pustili dovolj veliko število žrtev in bede, ki bo strašila še nekaj let.

Mednarodne pomoči je prispelo veliko. Predvsem iz bližnjih Združenih držav. Mene je sicer kap, ko sem videla, koliko hrane je zgnilo na carini v rokah lokalnega političnega gnoja, ker so za podarjeno hrano zahtevali carinjenje! Ene vlade so pač bolj kretenske od drugih. Žal. In očitno je, da mednarodno javnost veliko bolj zanima stiska lokalne populacije kot pa glavnino njihove lastne države. Fuj, svinje! Sem se spet spomnila na Etiopijo, kjer je pomrlo stotine tisoče ljudi zaradi nesposobnosti vlade, da bi distribuirala tone hrane, ki je šla v nič v zbirnih centrih glavnega mesta, do koder je domača vlada ni znala spraviti do tistih, ki bi jim lahko rešila življenje.

V trenutkih, kot je ta, se mi zbistri pogled na bedo držav in ljudi tretjega sveta. če je res, da ima vsak narod vlado, ki si jo zasluži (mimogrede, oddahnila sem si presneto globoko, ko sem slišala o rezultatih volitev doma, dragi Slovenci!), potem si bom dovolila sklepati, da smo si državljani krivi za vse sami. Slovenci, da se je en sam obsedenec znebil večine državnega premoženja in da je diktiral vsem medijem v državi. Prebivalci Haitija pa za nesposobost državnega aparata, za ženo bivšega predsednika, ki je v tropih zbirala krznene plašče in prirejala zabave v hladilnicah, samo da jih je lahko navlekla nase, in za marsikaj drugega.

Jaz sem tokrat pomagala drugače: samo z zavestjo in jako malo napora. Skočila sem v svojo najlepšo obleko in visoke pete, ter se odpeljala na humanitarno zabavo. Krasen način zbiranja denarja! 500 prodanih vstopnic po 50$, vsi smo se imeli odlično, na koncu je za spomin vsak kupil še eno spominsko majčko (15$) in evo ti ga na! Zbralo se je dovolj denarja za veiiiiiko litrov sveže pitne vode, ki je nekatere žrtve zadnjih neurij niso videli že tedne.

Po redkokateri zabavi se počuti človek tako dobro kot po dragi, od katere se ves izkupiček izlije tja, kjer je resnično potreben :)